RADODARNOST

Karkoli je vredno imeti, je vredno deliti.

Pogovarjal sem se z Georgom na moji levi, medtem ko sva uživala v gledanju najboljših, kako srfajo havajske valove. Lisa, na moji desni, se je pogovarjala po telefonu in ga kar naenkrat podala proti meni ter rekla:

“Moj prijatelj Don ti lahko proda 6’8”. V bistvu jo ne prodaja, ker je magična deska, ampak mogoče jo lahko pogledaš in ti bo všeč. Izvoli, saj lahko kar ti govoriš z njim…”

Bilo je naravnost smešno. Dajal sem mojo vizitko Georgeu in zapisoval mojo telefonsko ter se pogovarjal z njim, medtem pa je Lisa držala iztegnjeno roko in čakala, da vzamem telefon ter se pogovorim z njenim prijateljem.

“Samo trenutek, Lisa. Naj dam Georgeu moje podatke in razložim, kakšne deske iščem.”

Nazaj v pisarni. V nekaj trenutkih sem se znašel očaranega z moškim glasom in njegovim opisom magične deske, ki jo ima.

“Saj boš videl. Je zelo posebna deska. Ne hecam se! Ne želim jo ravno prodati, ampak lahko si jo ogledaš…No, čep za vrvico se je utrgal in to je bil znak zame, da naj jo ne vozim več…Je skoraj nova…Takih desk ne delajo več…Kaj pa vem…Mogoče 250 dolarjev…Ja, pokliči me zvečer in se lahko dobiva…Kaj res? Jaz živim deset minut stran od tam…OK, govoriva kasneje. Aloha.”

Najin kasnejši večerni pogovor je nanesel na vprašanje vrednosti. Tako posebna deska, je rekel, da je ne more prodati za manj kot 330 dolarjev. Zanimivo, sem si mislil, kolikokrat sem videl, da gre vrednost med barantanjem gor?
Ja, lastnik običajno postavi višjo vrednost. Kupec ponudi nižjo in igra se začne. Tale se je zdela popolnoma drugačna. Ta magična deska me je začela zanimati. Nisem mogel ponuditi 330 dolarjev, tako da nisem imel nobenih občutkov dolžnosti. Nato sem jo v roku enega dneva kupil za 400 dolarjev in dodal še 40 dolarjev za popravilo čepa. Razlaga sledi:
“Ko je Don prečkal parkirišče z desko pod roko, sem začutil občutek lahkotnosti. To je točno tam, kjer moram biti in točno to, kar moram početi. To je mož, ki ga moram srečati in to je magična deska zame, da srfam te valove tukaj.”
Oblika deske, kaj bi govoril, je bila takšna, kot sem jo sanjal. Barve. Barve na deski so se skoraj popolnoma ujemale z barvami moje majice, kratkih hlač in napisom na majici.

Veš, ni naključij, kot večina o njih misli. Vse stvari se dogajajo v istem času. To beseda (v angleščini: co-incide) pomeni. Dogajati se skupaj. Vse je povezano. Vse se spreminja zdaj. Skupaj. Ves čas.
Včasih se stvari med seboj povežejo tako, da prepoznamo vzorec. Rečemo:” Kakšno naključje, da se je A zgodil ravno ob istem času kot B?” Znamenja? Vsekakor. Za kaj? Za nas, da prepoznamo pot, katero smo si izbrali. Izberi celostno. Tako začnejo stvari teči iz ene v drugo brez napora. Živeti v sinhroniji. Nekateri ji rečejo harmonija.

Ko so tvoje oči, ušesa, tvoji čuti, tvoj um, duh in intuicija odprti podatkom okolja, v katerem si zdaj, potem polno prepoznaš smer svojega nadaljnjega delovanja. Ti izbereš. Življenje vodi.

Najino srečanje za desko je bilo kratko. Oba sva v trenutku prepoznala, da je dolgo čakala name. Moje denarne zadeve so ostale nedoločene, tako da se nisva mogla pogovarjati o ceni. Tako ali drugače mi bo aloha duh pomagal kupiti desko. Jo uporabiti. Pustiti v Donovih skrbnih, zaupljivih rokah, medtem ko me ni na Havajih.
Srfanje mu je rešilo življenje. Nisva šla v podrobnosti. Najpomembnejše je spoznanje, ki ga imaš zase. Srfanje meni ni rešilo življenje. Dalo mi ga je. Ne v smislu, da pred tem ne bi vedel, kaj uživam početi, kaj si želim strokovno početi ali da bi imel bivanjsko krizo. Saj veš, celoten “zakaj sem se rodil?”. Nikakor.
Dalo mi je življenje, ker me je povezalo z oceanom, znotraj in zunaj. Sprosti se. Odpri um in beri. Kasneje bo dovolj časa za sodbo.

Človeško telo je več ali manj ocean. Petinsedemdeset odstotkov  prostornine zavzema voda. Znotraj celic je ta odstotek še višji. Več ali manj devetdeset odstotkov. Zdaj, zanimivo dovolj je, da se minerali znotraj in zunaj celice ujemajo z minerali v oceanski-slani vodi. Kemijsko gledano, če opazujemo kateri minerali in koliko le-teh so v človeški krvi, najdemo devetdeset odstotno ujemanje z oceansko vodo. Ko dobimo transfuzijo, je to praktično (morska) slana tekočina. Kaj vse to pomeni?

“Zdravilo za karkoli je slana voda:
znoj, solze ali morje.”
Isak Kinesen

VODA

Naj boš kot vodni otrok.
Naj se stečeš v ocean.
Naj boš kot voda.
Tekoč v svojem gibanju.
Držeč svojo nespamet.

Naj boš kot voda.
Odziven istočasno.
Prilagodljiv hipno.
Tekoč neumorno.
Kaži čisto.

Naj čutiš kot voda.
Ohranjajoč tekoča čustva.
Teci okoli skale, kot da
Skale ni.
Čuti, kako se topi.

Ne bom skrbel.
Ne, ne bom skrbel
Zaradi te skale.
Tekel bom okoli.
A obdržal svojo voljo in smer.

Naj boš kot kristalno čista voda.
Naj vidiš jasno.

Skozi vse, laži in prevare.
Radi bi svet brez izjeme.
Toda, kdo zmore premagati naravo?

Če smo del tega bivanja,
kako naj ga nadziramo?
In, ta naš planet,
je resnično moder?

—

Ljudje se preprosto ljubijo prepirati in boriti. To jim da občutek moči. Borba za moč nekatere ojačuje. Manj notranje moči kot jo nekdo ima, več zunanje bo iskal. Kako spoznati količino tvoje notranje moči?
Preprosto se namesti v kakršenkoli položaj, zapri oči in se ne gibaj s telesom. Kako dolgo lahko ostaneš miren?
Vsi vemo, da so prepir, borba in vojna nasprotja miru. Nemogoče je oporekati dejstvom. Obstajajo dogodki z ali brez človeške zavesti. Vzemimo na primer gravitacijo.

Nima pomena, če bi jo razumsko dojeli ali ne, bi še zmeraj delovala. Ne glede na to, kako jo imenuješ. Ne glede na to, če se strinjaš ali ne. Njen osnovni namen ostane enak skozi celotno bivanje: večje privlači manjše. To je to. Želiš temu oporekati? No, daj, gremo raje naprej.
Enak pristop velja, ko pride do sestave človeškega telesa. Kako deluje. Kako celice sodelujejo z okoljem. Kaj potrebuje, da deluje. Česa ne potrebuje. Brez ozira na to v kaj verjameš, kje živiš, kje si bil rojen in kaj počneš za preživljanje. Seveda. Da. Lahko oporekaš dejstvom. To samo ustvari odpor in nasprotje ter te sčasoma potre. Zakaj se ne bi rajši učili iz tega, se prilagodili in uporabili neskončno energijo za igranje, izražanje, obnavljanje in življenje?

Srfanje mi je dalo življenje, ker mi je pokazalo, kako prenesti spoznanja, dobljena iz ukvarjanja z vodo in energijo, na kopno. Izmed vseh človeških dejavnosti za prosti čas je edina, kjer naravni elementi sodelujejo v svojih prvinskih oblikah. Gre pa takole:
Sonce (ogenj) segreje ozračje (zrak). Vroč zrak se v krožnem gibanju dviga in širi. Nesegreti zrak zapolni praznino. Pojavi se veter. Ocean (voda) objame energijo tega gibanja. Odzove se na veter in energija začne potovati skozi ocean kot valovanje. Ko se valovna energija zadane ob oviro, se začne okoli nje ovijati. Oceansko dno (zemlja) prisili val, da se prelomi in omogoči izkušnjo vožnje. Človek uporabi desko (v osnovi iz lesa), da potuje z valom, dokler ta ne zaključi svoje dolge poti. Energija zlomljenega vala oblikuje Zemljo, kot to počne že na veke (tri četrtine Zemeljske površine je ocean).

Na dan mojega poleta iz Mauija na O’auhu sem se odločil za obisk plastičnega kirurga. Ne, z izgledom mojega telesa sem popolnoma zadovoljen. Gre za notranjo poškodbo, ki sem jo dobil pri treniranju karateja. Ta me je počasi, a vztrajno, skoraj pripeljala v norost.
Skoraj deset let nazaj je udarec v nos spremenil obliko mojih nosnic. Desna je postala skrajno ozka, medtem ko se je leva precej razširila. Kot rezultat sta postali polovici možganov nesorazmerno vzdraženi. To mi je omogočilo izlete v globine intuicijskega sveta, kot tudi onemogočilo uporabo analitične moči razuma za uravnovešanje impulzivnih dejanj. Veliko blaženosti, uvidov in spoznanj. Veliko nepotrebnega trpljenja zaradi nepremišljenih odločitev, ko naj bi se premislilo. Med vsem sem izgubil večletno partnerko. O denarnih zadevah me sploh ne sprašuj.

Leva in desna nosnica hranita vsaka svojo polovico možganov. Pretočnost nosnice določa in nadzoruje polovico možganov na nasprotni strani glavi. Leva odraža desno polovico možganov in obratno. Leva polovica možganov je določena kot prevladujoče mesto za analitično mišljenje, pozornost na podrobnosti, mesto moči za dejanja in kjer leži center za uporabo logičnih argumentov. Na podlagi družbenega pogojevanja glede na spol bi lahko rekli, da je to “moška” polovica. Za vzdrževanje aktivnega ravnovesja imamo “žensko” polovico možganov, ki leži na desni strani in se vzdržuje preko leve nosnice. Tukaj so občutki povod za dejanje, se rojeva voljnost, se opaža kako podrobnost sovpada s celoto in tukaj domuje intuicija. Na tem potovanju se ne bomo spuščali v to, kaj je intuicija. Obstaja tako veliko načinov, da jo raziščeš.

Pomembno tukaj je spoznanje, da vsaka skrajnost povzroči neravnovesje in da vsako neravnovesje povzroči kup težav. Biti ekstremno moški je enako neučinkovito kot biti ekstremno ženski. Govorim o psihološki ravni, ne telesni. Telesno je naš spol določen. Kakorkoli, naš um, naše bitje ali naša duša, nimajo spola. Soočeni smo z izzivom uravnavanja obeh ekstremov in prispevanja h kateremkoli odnosu kot celota. Celota, sposobna dajati in sprejemati brez dejanja jemanja.
Konec koncev opazimo, da so šle stvari predaleč. Na kateremkoli nivoju. Nato se lahko odločimo za aktivnost in pogumno stopimo proti spremembi za boljši jutri. Ali, lahko se odločimo za neaktivnost in ostanem zavrti. Jaz se običajno odločim za aktivnost. Tako sem šel obiskat enega izmed boljših plastičnih kirurgov na Havajih, in med drugim v ZDA, dr. Harryja.

Po pregledu na dan tiste valovne fronte za Eddie-ja in 68.obletnice napada na Pearl Harbor mi je razložil, da gre za enostaven postopek, ki tudi ni drag. Po tem, ko mi je povedal ceno, sem videl, kako imava različen kriterij za vrednost denarja. Dal mi je nekaj minut za premislek. Nato mi je povedal osebno zgodbo. Ta je bila dovolj močno znamenje, da sem rekel “da” operaciji in plačal zajetno količini dolarjev za potujoči žep.

Rekel je, da ga je v začetnih dnevih njegove prakse, ko je bil še neznan in v procesu hitrega nabiranja izkušenj, nekega dne poklical oče in dejal:
“Harry, gledam odlično uro, ki jo boš kupil.”

Harry je bil presenečen, a hkrati vznemirjen zaradi odločnega tona v očetovem glasu.

“Zakaj bi kupil novo uro? Saj jo imam in še všeč mi je.”
“Zaupaj mi,” je rekel oče. “Kupil boš tole uro in dobro ti bo služila za tvojo kariero.”
“OK,” se je Harry vdal. “Torej, koliko stane?”

Ko mu je oče povedal ceno, je bil šokiran.
“Zakaj bi potrošil tako veliko vsoto denarja za nekaj, kar vendar ne potrebujem?” se je upiral.
“Zaupaj mi, Harry” je oče vztrajal.

Po kratkem premisleku je Harry kupil uro. Niti sanjalo se mu ni, zakaj je to storil, a čutil je, da ima oče prav. Odločil se je zaupati.

Stranke, ki so prihajale na prve, neobvezujoče pogovore, se večkrat izrazile navdušenje nad njegovo uro. Ni si težko predstavljati, da jim je dajala vtis Harryjeve uspešne prakse. Danes je ne nosi več. Njegove sposobnosti in priporočila so odlična. Ure ne potrebuje več.

Tudi jaz sem se odločil zaupati. Tukaj sem. Čakam na operacijo v sprejemnici. Se spomniš? Ni naključij. Vse je eno na-ključ-je. So znaki, da nam povedo, če smo na poti, ki smo si jo izbrali. Če se odpremo dovolj, da jih vidimo in/ali čutimo.
Avtobusna linija številka 52 je dolga. Vendar, čudovito dovolj, se ustavi pred mojim hostlom (hiška številka sedem) in pelje v del mesta, kjer ima postajo par sto metrov od Harryjeve klinike. Ustavi se tudi sto metrov stran od mesta, kjer me bo danes operiral. Operacijska soba je na sedmem nadstropju. Linija 5+2=7.

Lahko bi nadaljeval, a v tem trenutku te ne želim bremeniti z težko sprejemljivimi teorijami. Iskreno te spodbujam, da poskusiš tak pristop za en teden. Bodi odprt temu, kar ti situacija razlaga ali kaže. Za izgubiti nimaš ničesar, saj se lahko vrneš v zate običajen pristop. Na drugi strani lahko veliko pridobiš.

Zahvalil sem se Donu za njegov čas in mu povedal, da bom kupil desko. Kdaj, nisem vedel. Nekatere stvari sem moral prej urediti. Moram se počutiti v redu. Kot poosebljen duh aloha, je razumel, kaj sem mislil s tem.

Malo nazaj letos sem spoznal bogatega moža. Samo-ustvarjenega milijonarja. Poročenega 40 let in zakon je deloval radosten. Kmalu po tem, ko sta se kot mlada spoznala, sta si delila skupni prihodek nekaj stotih dolarjev in živela v zelo, zelo majhnem stanovanju. Očitno je moral udejanjati dobro denarno odločanje, da sedaj živi na tako ogromnem posestvu. Sam, brez družinske dediščine ali vez. Bil je dovolj ljubezniv, da je delil nekatere umske smernice, ki jih je skozi leta uporabljal. Ena izmed njih je bila:

“Poskušati vlagati in obenem privarčevati se ne sliši kot dobra ideja.”

Resnično. Kako doseči nek cilj, če se medtem osredotočaš še na dejanja prav nasprotnega cilja? Ali vložiš denar in tvegaš, ali varčuješ in čakaš.

Zato se mi je posvetilo, da ne samo kupim Donovo desko, temveč dvignem ceno na 400 dolarjev in jo nato kupim. Moram se počutiti v redu glede cene, saj opravljam investicijo. Vlaganje v srečo ne more biti nikoli slabo.
Tako ali drugače je jutri ustvarjen danes in danes nekako nosi včerajšnje sadove. Vložiti tvoj denar in/ali energijo v nekaj, kar polni tvoje bitje, lahko privlači še več enake kakovosti v tvoje življenje. In voden si prav ta trenutek.

Kraj moje operacije je bil poleg “Odbora za dostavo vode”. Življenje ima neverjetno prekanjen smisel za humor, če ga lahko vidiš. Pomisli. Moje življenje kot Slovenec, valovi, voda, kako me je srfanje pripeljalo na Havaje in spodnja fotografija.

Nobenemu od naju ni uspel tale spust. Moji trimetrski deski na levi manjka desni smernik.

Nicole, Harryjeva tajnica, me je peljala k sebi domov. Tam se prespal po operaciji v primeru, da bi koga potreboval. Ulična številka njenega doma je bila 4003. Harry je dopolnil 68 let pred kratkim. 6+8=14, kar je lahko dvakrat sedem. Da, ali pet (1+4). Točno to želim povedati.

Mi sami izberemo znamenja glede na osredotočenost na življenjski poti. Lahko delaš in si karkoli in kdorkoli, kar si izbereš delati in biti. To namreč že počneš in si.
Drugače pa resnično nimam želje, da bi šel v bolnico zahodne medicine zaradi kakršnihkoli zdravstvenih težav še kdaj v tem življenju. So, kljub toplini ljudi, ki tam delajo, hladni in osamljeni prostori, kjer človeški um prevzema mesto boga na človeškim telesom in celo na sržem njegovega bistva. Nobenega zagotovila nimaš, da boš ozdravljen. Pozdravljen da, ozdravljen ne. Naj bi se razumelo. Ampak, koliko ljudi poznaš ti, ki jih je bolnica enkrat za vselej resnično ozdravila?

Točno toliko. Najmočnejša domena bolnišnice z zahodno medicino je postopek, kjer se hitro, surovo spreminja telesne funkcije – operacija. Zanjo naj bodo vsi vpleteni blagoslovljeni. Ne samo za moj povrnjen celotni dih, temveč tudi za vse tiste, ki hodijo z zdravimi nogami in ponovno živečimi z novimi srci. Resnično. Tehnološko je zahodna medicina osupljiva in dobesedno navdušujoča.
Ko pride do podpiranja telesa in njegovih naravnih sposobnosti za zdravljenje, pa obupno pogori. Iz neznanega preobrata (mogoče so prvi prodajalci farmacevtskih proizvodov opravili predobro delo in imeli preveliko vero v dobroto izdelkov) zahodna medicina celostno zanika način, kako se telo samo celi. Oglejmo si moj primer.
Z namenom priprave mojega telesa na operacijo nosu so celotno telo intravenozno napolnili z antibiotiki. Nato so ga uspavali. Vse dobro. Dodatno sem bil napoten, da jemljem še več antibiotikov po operaciji. Telesni odziv: neprostovoljna driska skozi celotno noč po operaciji. V “blatu” se je zlahka videlo, kako se trgajo iz črevesnih sten koščki črevesne flore. Naravno sem nehal hitro nehal jemati antibiotike in sprejel zdravilno modrost tisočletji.
Zanimivo je, da zdravniki vedo, kako antibiotiki uničijo dobre, imunski sistem podpirajoče bakterije skupaj s tistimi, ki povzročajo vnetne procese. Ne zbolimo zgolj zaradi prisotnosti “slabih” bakterij. Gre za preskok v ravnovesju, ko “ slabe” premagajo, preštevilčijo “dobre”. Ne-udobje nas obišče, da se spočijemo in se usmerimo v zdravljenje ter uravnovešanje našega življenja. Zdravje leži v uravnoteženem pristopu. Kako torej, da nam predpišejo nekaj, za kar vedo, da ni dobro za nas?

Ne bodi tukaj ne-umen. Ko predpisani antibiotiki opravijo svoje delo, mora tvoje telo, po tem ko je šlo skozi zdravljenje in borbo proti bolezni, ponovno razviti še velike količine “dobrih” bakterij. Drugače zboliš naslednjič še hitreje. In to je točno to, kar se zgodi ljudem, ko enkrat posežejo po sodobnih farmacevtskih izdelkih: padajoč proces jemanja več in večkrat, da bi lahko delovali. Poglej okoli sebe in razišči. Koliko ljudi nad 50 poznaš, ki ne jemljejo nikakršnega izdelka zahodne medicine (izključujoč homeopatska zdravila)?

Srčno priporočam surovi ingver in česen (oba antibiotika, antiseptika), sveže fermentiran jogurt in kefir (probiotika – vir “dobrih” bakterij), vitamin C, oscillococinum, kam buča čaj, korenje in rdečo listnato zelenjavo. Ti, med drugim, so moji najljubši. Uporabil sem jih za zdravljenje resne očesne poškodbe, težkega vnetja sinusov, vnetja zaradi tropskih bakterij, gripe in veliko nenadnih prehladov. Spodbujam te, da si narediš lastni izbor. Tako bo z vsako boleznijo, ki te morebiti prizadene, tvoje telo močnejše. Dejstvo.

Harry je bil presenečen, da se ob izvleku dolgih vsadkov ni pocedila niti kapljica krvi. Tri dni po operaciji, kjer mi je izrezal ven skoraj cel desni nosni pretin. Da sem vzel samo dva od vseh predpisanih antibiotikov, mu bom povedal ob najinem zadnjem srečanju.

Poklical sem Dona in mu povedal, da želim investirati v moj čas na “severni obali”. Očitno me je deska čakala. Denar je ponižno sprejel. Zopet me je presenetil. Z njegovo prijaznostjo. Spoznal sem ga šele dva dni nazaj in tukaj mi govori, kako mi bo pomagal, če karkoli, kadarkoli potrebujem. To je redko slišati s srčnim tonom od bližnjega prijatelja, kaj šele od “tujca”. Ocean na videz spozna svojo vrsto.
Deska je potrebovala popravilo, zato sem jo odnesel v bližnjo srf trgovino. Tam sem spoznal Matta, ki mi je dal šefovo številko. Mogoče pri njemu najamem sobo za en mesec.

Sedel sem poleg trgovine in razmišljal o mojem trenutnem finančnem položaju. Naj bom “bojevnik z dvema deskama” ali naj še nadalje investiram v nakup več desk za tako spremenljive razmere na Havajih?

(se nadaljuje…)

No tags